Cerkveni glasbenik 2025 št. 1

 

Ob 50-letnici MPZ Anton Foerster

V prvi letošnji številki vam bodo najprej spregovorili pevci. Glasbeniki v Cerkvi smo namreč predvsem pevci. Pogovor z njimi je potekal v živo, zato je človeško iskren in pevsko sproščen. Njihovi Zlati spomini so obrnjeni v prihodnost in k poslušalcem, ki množično spremljajo njihovo glasbo. Razbrali boste, da so tudi zbori z zvenečim slovesom in izjemno tradicijo, kakršen je Mešani pevski zbor Anton Foerster, najprej ljudje. In to Ljudje, ki so se odločili za glasbene in duhovne vrednote.

Gregorijanski koral – neprecenljivi zaklad

Teorijo in prakso gregorijanskega petja predstavlja Luka Štiftar. V petem nadaljevanju beremo o srednjeveških 'lestvicah', ki jim rečemo modusi. Beseda modus pomeni melodijo v smislu načina pevske izvedbe. V drugem delu nam avtor osvetli zelo praktično vprašanje dveh načinov izgovarjave zapisane latinščine, ki je izvirno povezana s tem srednjeveškim petjem.

Pevsko zavedanje telesa

Vrzel, ki jo kot kritično opažamo v glasbeno pedagoških programih in vzgojni praksi – tudi zborovski – je zavedanje, da je telo kot celota ključno in edino orodje, s katerim vokalno glasbo izrazimo. Upevanje je pomembno. A zakaj ga izvajamo stoje, potem pa vadimo sede? Govorimo o kinestetičnem čutilu in o tem, da glasbeniki preveč energije porabimo za kompezacijo neustreznih poz in gibov – celo nezdravih in utrudljivih – namesto da bi to energijo porabili za vajo in ustvarjalnost.

Giovanni Pierluigi da Palestrina (~1525–1594)

Rdeča nit letošnjih obletnic bo Giovanni Pierluigi da Palestrina, ki je odločilno vplival na razvoj polifonije in sploh glasbe v vesoljni Cerkvi. V notni prilogi so vam v sodobni notaciji pripravljene nekatere njegove skladbe za postni čas. Zahtevnost izbora je prilagojena korom, ki obvladajo štiriglasne pesmi iz pesmarice Slavimo Gospoda. Dodan je Gallusov znameniti Ecce. Zakaj ne bi za osvežitev posegli po postni renesansi?

 

Spomnili smo se skladateljice, sestre uršulinke Eleonore Hudovernik. Cerkvene skladateljice so v svetu redke in raziskovalci so vzgojno in duhovno vlogo njihove glasbe v preteklosti nemalokrat spregledali. Emil Komel ob 150-letnici rojstva ni predstavljen osebno, temveč smo se v živo seznanili z drobcem njegove izjemne dediščine med Slovenci na Goriškem, ki je lahko zgled in pobuda tudi pevski dejavnosti drugod po Slovenskem.

Ob začetku jubilejnega leta nas nagovarja duh pevskega upanja. Spomnimo se lani preminulega organista Hermanna Fritza, Ziljana z mnogimi talenti in izjemnim čutom za slovenstvo. Med odmevi glasbena urednica opiše, kako in zakaj je v preteklih sezonah redna oddaja Radia ARS Obiski kraljice šla na teren. Razveseli nas njeno navdušenje nad množico mladih obiskovalcev, ki kaže, da je orgelska glasba lahko zanimiva in privlačna tudi za mladi rod. Besede ob 25-letnici novih orgel odmevajo široko in kakovostno glasbeno delovanje frančiškanske župnije v cerkvi Marijinega Oznanjenja v središču Ljubljane. Ustavimo se ob obnovljenem zvoku orgel v Polju pri Ljubljani in spoznamo koncept in delovanje novih orgel v Sostrem. V razmišljanje je osrediščena misel, da je sodelovati z glasbo pri maši daritev.

 

Glasbeniki se izražamo predvsem z glasbo. A vseeno preseneča, koliko je ob tem razmišljanj in besed o glasbi, ustvarjalnosti, izvajanju, možnostih, prihodnosti, tudi težavah in izzivih. Pridruži se NOVIČNIKU Cerkvenega glasbenika

BREZPLAČNI NOVIČNIK