Otóšč' zuen
Prad dávniem, dávniem čásam je bû, k' so v Otóc' (Maria Wörth) ór(h)le v Hóspo-Svetó pradál'. K' so Hóspo-Svéčan' ór(h)le čriez ízare pölal, so otóšč zvoní od žáwast samí od sabè zvonít začél', tak'´ da se je vsam prov miv stúriv'. K' so pa z ór(h)löm' na húeno stran prpölál se, je tö völč' zuen s túrna v ízare skočòv. Tam nótre je pa obt'čòv mad dbéma pöjčmí. Braz ta völčā zvoná pa nčíso mohl'´ bít' v Otóc; zato so aná dobíl' rz múerje, da b' se dovt'´ spústov n pa pojöskov hà. K' je ta spet zad hórsöj pršòv, je právov ldém v Otóc, da je na hrúnt' tadlè zuen našòv mad skalóvjam: na zvon'´ je pa an múeršč' p'´s sadóv n pa váhtov hà; pröj pa nča bóte, je djav, zuen z ízara v'n dobíl', pröj da ór(h)le kna prídöj' spet zad z Hóspe-Svéte v Otók. To vam pa povíem, da se dasét bárt rájš' pod múerje sp'stím, kakr pa še anbrt t' dóvt' v ízare.
(zapisal J. Scheinigg, Kres 1882: Dve národni z Rožanskega.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.