Plesnivost

POMEMBNO!

Lani smo imeli suho poletje, pnevmatske orgle so odpovedovale zaradi izsušenosti. Letos imamo mokro leto. Marsikje, sploh v podružničnih cerkvah, kjer so morda nedavno "kakovostno" prenovili okna in varnost, in je zato zračenje rešeno neustrezo, se v orglah pojavlja plesnivost. Druge lesene stvari, kot oltarji, spovednice ali klopi, niso tako ogroženi, saj nanje ne piha zrak iz cerkve.

Kaj se dogaja? V orglah piha in tudi zastaja zrak iz cerkve, in po sedanji orglarski doktrini mora v orgle prihajati zrak iz istega prostora. Vendar to hkrati pomeni, da v tisti uri, ko je cerkev sploh odprta, prihaja v orgle drugačen zrak, kot je sicer, ko je cerkev mirna in zaklenjena. Ta zrak je vlažen, ima drugačno temperaturo in je okužen z različnimi klicami bakterij in gliv. Ker po maši kroženje zraka v cerkvi in mehovnem ustroju spet popolnoma ustavimo, se ta drugačen zrak v orglah ustavi, in običajno kondenzira.Glivni trosi imajo tako idealne pogoje za razvoj, ki se najprej pojavi kot majhne pajčevinice, lahko pa se hudo razraste. V nekaterih primerih gre za tako močno razrastplesni, da piščali ne pojejo, ker je jedrna reža pri piščalih preraščena s hifami.

Glive so živa bitja, ki jih ni mogoče ignorirati, kemijska ali biološka vojna z njimi pa je zaenkrat vnaprej izgubljena. So del ekosistema, v katerem tudi mi živimo in se razrastejo, če jim mi s svojim vedenjem omogočimo, da so konkurenčne. In s sedanjim sistemom tesno zaklenjenih cerkva in povprečno enkrattedenskim ali včasih enkratdnevnim hudim ekstremom zračnih razmer, se to brez dvoma dogaja.

Rešitev? Nekateri strokovnjaki vztrajno svetujejo uporabo kemijskih preparatov, drugi čiščenje s krpo. Zdi se, da so te metode učinkovite bolj na krajši rok, saj trosi gliv večinoma preživijo in se bodo začeli razvijati v odraslo bitje takoj, ko bodo okoliščine spet ustrezne, torej naslednji teden ali naslednji večer. V bistvu tudi niti ne vemo, kako tovrstna kemija vpliva na les, barvo in lake, niti fitofarmacevti ne opozarjajo, da ob brisanju piščalja ali sapnice lahko naredimo v orglah več škode kot koristi.

Kaj storiti? Vsekakor lahko marsikaj naredite za orgle. Najprej jih natančno POGLEJTE. Morda se že ob tipkah kaj pojavlja. To lahko obrišete s krpo. Potem OBVEZNO poglejte v omaro. Pri tem PAZITE, da česa ne poškodujete, sploh, če so orgle stare in zato dragocene.

Če je potrebno, ukrepajte. ZRAČITE. Obvezno PREZRAČITE. Vsekakor ODPRITE VRATA orgelskih omar, da bo zrak bolje krožil in pustite čez teden odprta, vsaj priprta. Vsekakor tudi poskrbite, da zrak v cerkvi primerno kroži. To pomeni, primerno odpiranje oken in vrat za izenačevanje temperaturnih in vlažnostnih ekstremov. Če ima cerkev ODPRTINO NA STROPU, in večina starejših cerkva jo ima, poglejte, ali se zrak dviga iz nje - še posebej po maši, ko je v cerkvi več ljudi. Te line so čudovit izenačevalec razmer, kar so nekdaj graditelji zelo dobro vedeli.

Če danes niste pogledali, poglejte čim prej, in SLEDITE spremembam. Mislite in izvedite izenačevanje, poskrbite za umirjanje zračnih razmer po ekstremu, na primer po maši. Kakšen termometer in vlagomer ne bo škodoval. Čim večkrat spustite v orgle običajen zrak, torej vadite nanje med tednom. Župniki pa naj spodbujajo, da se na orglah čim več igra/vadi v navadnih zračnih pogojih.

Nasvete vzemite kot usmeritve. Vsak prostor ima namreč svoje zakonitosti in najboljše rešitve boste gotovo našli sami, če boste dobro opazovali dogajanje.

 

OBVESTITE ŠE DRUGE!