Historična poustvarjalna praksa - možnosti in perspektive v slovenski glasbeni kulturi je bil naslov javnega predavanja, ki ga je dr. Darja Koter izvedla ob svoji izvolitvi v naziv redne visokošolske profesorice. Darja Koter je celovita osebnost, in iz predavanja je bilo jasno, da razumeva pedagoško delo na vseh stopnjah, da ima v glavi slovensko glasbeno zgodovino, da iz prakse pozna kulturno dediščino in muzealstvo, in da ima odličen pregled nad glasbilarstvom slovenskega kulturnega prostora. Pravzaprav je iz njenega predavanja bilo zaslediti nekaj zelo pomembnega: klic po so-delovanju. Namreč, za celovitost dojemanja glasbe ne zadostuje, oziroma je treba intenzivno presegati stanje, da se glasbene akademije in konservatoriji držijo formalizma izvajalske prakse, muzikološki oddelki pa razvijajo besedišče; ni dovolj, da izvajalec naštudira polne in prazne pike ali rombe z raznimi ligaturami, ali da iste pike ali kljukice naštudira teoretik; ni dovolj, da vsak referirata (le ali pretežno) svoje predhodnike. Prav tako ne zadostuje tista kakovost, ko se strokovnjaki kulturne dediščine posvečajo le restavratorstvu "v okviru finančnih možnosti", pedagogi pa le z dijaki in študenti, "v okviru učnega programa".
Kakovost je v sodelovanju, so-delovanju. Smisel glasbe je poslušanje. In poslušalci smo zahtevni.
Želeti si je, da bi se izvajalci in proučevalci še bolj še bolj povezovali. Smisel glasbe je poslušanje, in to ozaveščeno poslušanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.