Popusti posvetno rabo orglarček in gre v puščavo

Edo Škulj ima v svoji najnovejši knjigi Leksikon orgel in orglarjev tudi tri priloge. Ena je še posebej zanimiva predvsem za tiste, ki se jim zdi, da so orgle in orglarstvo hudo resna in znanstvena zadeva. Saj je, pri kakšnih restavriranjih pogosto žal še premalo znanstvena, a tudi zdrave šale so orglarstvu lahko v pomoč.

Za predokus in vabilo k branju dve. 

Glede orgel moram povedati da so letošnjo pomlad popolnoma do­slu­žile. Pri napravi nove cerkvene strehe in stropa je namreč silen dež dobil orgle v ‘žehto’, čeprav smo bili omaro z dežno plahto dobro pokrili. Ta ko­pel in po vrh še drugo ropotanje je pa staro škatlo tako vznemirilo, da je iz­dih­nila svoje, od samega rojstva pokvarjene glasove. R. i. p. – Orgle so ime­le samo en 8–čeveljski spremen s par kljukami v pedalu brez Cis, Dis, Fis in Gis. Da so takšne orgle za organista, kateri bi rad vsaj petje pošteno sprem­ljal, prava muka, mi bo vsak rad verjel. (M. Planinšek, Dopis iz Hrušice v Istri, v: CG 50)

Cerkev sv. Jakoba v Slovenskih goricah ima orgle, postavljene l. 1882 od orglarja Lenarta Ebner v Mariboru. Spremenov v manualu je 8, v pedalu pa so 3. ‘Kakšnega sistema so’, se glasi poročilo o teh orglah, ‘o tem se ne da določiti ali pa vsaj težko. So pač kot kmetske ženice marela.(Orgle v cerkvah Lavantinske škofije, Maribor 1911)

Nekdo od rednih uporabnikov portala ARSORS je predlagal, da bi Škuljev zgled posnemali in začeli zbirati anekdote o orglah in korskih pripetijah. Lepo vabljeni, kar na e-mail arsors@jarina.org