Cerkveni glasbenik 2025 št. 1

 

Ob 50-letnici MPZ Anton Foerster

V prvi letošnji številki vam bodo najprej spregovorili pevci. Glasbeniki v Cerkvi smo namreč predvsem pevci. Pogovor z njimi je potekal v živo, zato je človeško iskren in pevsko sproščen. Njihovi Zlati spomini so obrnjeni v prihodnost in k poslušalcem, ki množično spremljajo njihovo glasbo. Razbrali boste, da so tudi zbori z zvenečim slovesom in izjemno tradicijo, kakršen je Mešani pevski zbor Anton Foerster, najprej ljudje. In to Ljudje, ki so se odločili za glasbene in duhovne vrednote.

Gregorijanski koral – neprecenljivi zaklad

Teorijo in prakso gregorijanskega petja predstavlja Luka Štiftar. V petem nadaljevanju beremo o srednjeveških 'lestvicah', ki jim rečemo modusi. Beseda modus pomeni melodijo v smislu načina pevske izvedbe. V drugem delu nam avtor osvetli zelo praktično vprašanje dveh načinov izgovarjave zapisane latinščine, ki je izvirno povezana s tem srednjeveškim petjem.

Pevsko zavedanje telesa

Vrzel, ki jo kot kritično opažamo v glasbeno pedagoških programih in vzgojni praksi – tudi zborovski – je zavedanje, da je telo kot celota ključno in edino orodje, s katerim vokalno glasbo izrazimo. Upevanje je pomembno. A zakaj ga izvajamo stoje, potem pa vadimo sede? Govorimo o kinestetičnem čutilu in o tem, da glasbeniki preveč energije porabimo za kompezacijo neustreznih poz in gibov – celo nezdravih in utrudljivih – namesto da bi to energijo porabili za vajo in ustvarjalnost.

Giovanni Pierluigi da Palestrina (~1525–1594)

Rdeča nit letošnjih obletnic bo Giovanni Pierluigi da Palestrina, ki je odločilno vplival na razvoj polifonije in sploh glasbe v vesoljni Cerkvi. V notni prilogi so vam v sodobni notaciji pripravljene nekatere njegove skladbe za postni čas. Zahtevnost izbora je prilagojena korom, ki obvladajo štiriglasne pesmi iz pesmarice Slavimo Gospoda. Dodan je Gallusov znameniti Ecce. Zakaj ne bi za osvežitev posegli po postni renesansi?

 

Spomnili smo se skladateljice, sestre uršulinke Eleonore Hudovernik. Cerkvene skladateljice so v svetu redke in raziskovalci so vzgojno in duhovno vlogo njihove glasbe v preteklosti nemalokrat spregledali. Emil Komel ob 150-letnici rojstva ni predstavljen osebno, temveč smo se v živo seznanili z drobcem njegove izjemne dediščine med Slovenci na Goriškem, ki je lahko zgled in pobuda tudi pevski dejavnosti drugod po Slovenskem.

Ob začetku jubilejnega leta nas nagovarja duh pevskega upanja. Spomnimo se lani preminulega organista Hermanna Fritza, Ziljana z mnogimi talenti in izjemnim čutom za slovenstvo. Med odmevi glasbena urednica opiše, kako in zakaj je v preteklih sezonah redna oddaja Radia ARS Obiski kraljice šla na teren. Razveseli nas njeno navdušenje nad množico mladih obiskovalcev, ki kaže, da je orgelska glasba lahko zanimiva in privlačna tudi za mladi rod. Besede ob 25-letnici novih orgel odmevajo široko in kakovostno glasbeno delovanje frančiškanske župnije v cerkvi Marijinega Oznanjenja v središču Ljubljane. Ustavimo se ob obnovljenem zvoku orgel v Polju pri Ljubljani in spoznamo koncept in delovanje novih orgel v Sostrem. V razmišljanje je osrediščena misel, da je sodelovati z glasbo pri maši daritev.

 

Glasbeniki se izražamo predvsem z glasbo. A vseeno preseneča, koliko je ob tem razmišljanj in besed o glasbi, ustvarjalnosti, izvajanju, možnostih, prihodnosti, tudi težavah in izzivih. Pridruži se NOVIČNIKU Cerkvenega glasbenika

BREZPLAČNI NOVIČNIK

Ecce organvm! št. 37

Ob vstopu v deseto leto izdajanja revije obujamo spomin na desetletnico obnove Milavčevih orgel v blejski župnijski cerkvi, natančneje projektne dokumentacije, ki je deloma služila obnovi. Kot vsako leto, je v prvi številki objavljeno tudi letno poročilo Ars organi Sloveniae, v katerem javnost na kratko seznanjamo, kaj se je v naši ustanovi dogajalo.

 

Vabljeni k branju in sodelovanju!

https://glej.orgle.si

O zgodovini glasbe in orgel v ljubljanski stolnici

Dokumentarni film o zgodovini glasbe in orgel v ljubljanski stolnici je zasnovan in posnet ob otvoritvi projekta obnove Milavčevih orgel in poudarja pomen glasbene dediščine ljubljanske stolnice ter njen pomen v širšem kontekstu slovenske kulture. Več kot 110 let stare Milavčeve orgle so nedotaknjen zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike, in kot en redkih ohranjenih instrumentov tega obdobja, tudi v širšem evropskem prostoru, izredno pomemben zvočni dokument.

Vabljeni k ogledu!

Tehnična dokumentacija orgel Ljubljanske stolnice

Ekipa Organistica, ki jo sestavljata Luka Posavec in Aleš Razpotnik je na svoji spletni strani www.organistica.si objavila obsežno publikacijo, v kateri so podrobno prikazani razultati dosedanjega dela evidetiranja tehničnih značilnosti Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici.

 

Več na strani www.organistica.si.

Ecce organvm! - spominska številka 36

Revija Ecce organvm! svoje deveto leto izhajanja sklepa z nedokončano disertacijo, ki jo je Edo Škulj  pripravljal štiri desetletja. Naslov Orgle kot liturgični inštrument odraža neločljivo zgodovinsko, umetniško in vsebinsko povezanost orgel z osrednjim dogajanjem človekovega odnosa do Boga, bogoslužjem, hkrati pa avtorjevo razumevanje namena glasbe zahodnih Cerkva. Delo je, kot sam pravi, ostalo »nedokončana simfonija«. 

Avtorjev obširni znanstveni, strokovni, uredniški in pedagoški opus kaže, da ta simfonija ni ostala nedokončana. Prav nasprotno. Njeni motivi so se razširili v množico variacij, ki jo odraža nad tisoč del. Te variacije pa prihodnjih rodov raziskovalcev ne kličejo le k priredbam, temveč predvsem nadgradnji in poglobitvi izjemne leksikonografske osnove, ki nam jo je pokojni Edo Škulj zapustil.

https://glej.orgle.si

Vabljeni k branju in sodelovanju!

Dogajanje v ljubljanski stolnici

 Vljudno vabljeni
na 

Mednarodni orgelski festival 

ob otvoritvi projekta obnove Milavčevih orgel
v ljubljanski stolnici.

 

 

Komisija za obnovo Milavčevih orgel

Obnova Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici

Kolega Luka Posavec obvešča:

Dragi prijatelji!

Z velikim veseljem vas obveščamo, da je zaživela Facebook stran Obnova Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici, preko katere bomo širšo javnost seznanjali s potekom obnove ter s tem povezanim glasbenim dogajanjem v ljubljanski stolnici.

 

Obnova orgel bo med drugim tudi pot odkrivanja pomena lastne orgelske kulture. Več kot 110 let stare Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici so dobro ohranjen zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike in kot en redkih ohranjenih instrumentov tega obdobja tudi v širšem evropskem prostoru predstavljajo izredno pomeben zvočni dokument. S projektom obnove si prizadevamo ozaveščati, varovati in oživljati orgelsko kulturno izročilo v slovenskem prostoru ter vzpostavljati mednarodne povezave.

 

Veseli bomo vaših odzivov, komentarjev, opozoril na naše napake in priporočil za izboljšave. Že vnaprej se vam zahvaljujemo in vas vabimo k spremljanju ter deljenju objav projekta.

 

Lep pozdrav,

komisija za obnovo Milavčevih orgel

https://www.facebook.com/profile.php?id=61565429474355