GLAS ZA ORGLE

obvestila in pogovori o orglah in sorodnih temah.

nedelja, 17. maj 2015

Tomadin in Gamboz Gradišnikova v Paprinici

Sinočni koncert bi lahko razdelili na dva zelo različna dela.
Na enem sta glasbili z glasbo, na drugi poustvarjalca. Prvo - v tej kombinaciji - je zelo neobičajno. Pravzaprav ne veš, kdo je solo in kdo je continuo, izenačeno pa prav tako ni. Nekaj je resda  poskusov dvogovorov, a poslušalcev ne prepričajo, podvajanja v vzporednicah prav tako izpadejo nekako neživljenjsko, strokovnjaki za harmonijo bi verjetno govorili o prepovedanih podvojenih oktavah. Nastane nekakšen klaviorgan, oziroma čembalorgan, v katerem mora biti mehanika manualne zveze izvrstno nastavljena, da je izgovorjava strun in piščali sočasna. Kar se tiče včerajšnje glasbe se zdi, da so nas zato bolj prepričale sodobnejše skladbe kot klasika ali romantika, ki že sama po sebi išče barvne podvojitve - saj vemo, koliko "osmic" imajo romanične orgle.



Ampak pustimo to. Druga stran je bila več kot izvrsta. Nekoliko na zunaj zadržanega Tomadina je užitek poslušati ob njegovih doslednih interpretacijah na solo orglah, prav zelo dobro pa je sledil tudi prstnemu baletu Gamboz Gradišnikove, posebno izrazno v arpeggio partih, ko je odmeval kot prave echo orgle. Res, čeprav z opravičilom umetniškega vodje festivala, da so Močnikove orgle naravnane po baročnih zgledih, je to najbrž pomenilo tudi pohvalo. Orgle so se včeraj namreč izkazale kot odlični echowerk: od nekod od daleč, s stabilno in presenetljivo dolgo odmevajočim zvokom, ki je postal zelo lepa podlaga dinamiki harfe.

O pristnem užitku glasbe, ki se neposredno preliva v komunikacijo s poslušalstvom, bi bilo morda treba kdaj kaj več razpravljati. Ali pa ne. To neposrednost harfistke je namreč treba predvsem doživeti, ja, celo biti presenečen. Nenazadnje zato hodimo poslušat koncerte v živo, da nas poustvarjalci presenetijo in očarajo. Z glasbo najprej in najgloblje, potem s nekoliko odmaknjeno pojavnostjo človeške interpretacije, a hkrati - in to je najbolj pomembno - v tako globokem stiku s publiko, da je zaznati vsak pozitiven, predvsem globoko pozitiven medsebojni vpliv.

Priložnosti za koncerte v živo ni tako malo. Oglejte si zgornji koledar in pridite. Predvsem organisti in organistke. Pridite! Svet bo potem še lepši.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.