Sicer načelno v barok segajoča, a dokaj inovativna dispozicija, se je združila v uravnoteženo intonacijo, ki svojo pestrost najprej pokaže v mnogobarvnem hrbtnem pozitivu, celovitost pa v povezavi obeh manualov. Jezičniki so presenetljivo uglajeni, a vseeno pogumni.
Opus 3, v bistvu pa prve prave orgle, zaslužijo vso pohvalo, in se že veselimo prihajajočih uspešnih projektov. Vse čestitke pevskemu zboru in župniji, in da bi se "drugi del naloge" v polnosti zgodil, škofu Stanislavu pa še čim več takšnih dogodkov, predvsem s tako kleno pastoralno besedo.
Kaj več o orglah pa v prihajajoči številki Cerkvenega glasbenika. Vabljeni k branju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.