Nathan J. Laube v Gallusovem elementu

Pravzaprav bi morali vprašati orglarja, če je v orgle Gallusove dvorane morda za tale večer dodelal še kakšne dodatne zvočne barve. Romantika je namreč bila barvita, kot redkokdaj, če sploh kdaj doslej. Tudi mehanika, se je zdelo, deluje zdaj še bolj naravno, še bolj se ti zdi res, da imajo prsti neposreden stik z ventilom pod piščaljo - pri vstopu in izstopu tona, pri začetku in koncu fraze, kaj fraze, vsakega melodičnega loka. In na nek čudežen način so se zgladila nasprotja sicer značajsko zelo različnih manualov, sestavljenih iz vseh mediteranskih in alpskih vetrov. Kdor ob taki izvedbi ostaja kvazidunajsko hladen, mu verjetno ni pomoči.