Mednarodni simpozij o pomembnosti in prihodnosti orgel se je od 8. do 11. septembra odvijal v Zürichu. Polno dvorano strokovnjakov, študentov in drugih obiskovalcev je najprej pozdravil predstavnik oddelka za glasbo na Züriški Univerzi za umetnost, ki je gostila glavno dogajanje, predavanja in referate.
Cilj simpozija je bil, da smo na različnih ravneh in skozi različne inštitucije sprejeli odgovornost za ohranjanje in spodbujanje kulturne vrednosti orgel. Ciljna publika so bili strokovnjaki iz vse Evrope, ki delujejo na področju gradnje orgel, igranja (učitelji in študenti) in ljudje na vodstvenih delovnih mestih v Cerkvi, politiki in kulturnih ustanovah. Simpozij je poskusil obravnavati tudi širšo javnost v mestu in v medijih.
V prvem kratkem nagovoru nam je Prof. Dr. Alois Koch predstavil glavno vprašanje celotnega simpozija. Kakšna je prihodnost orgel? Orgle so bile v preteklosti vedno posebnost v družbi in Cerkvi, saj je bila uporaba orgel izven liturgije dovoljena šele po drugem Vatikanskem koncilu. Danes pa se glasba modernizira in tudi orgle niso več tako tradicionalne kot pred leti. Vendar kljub temu ostajajo povezane z duhovnostjo, do katere se moramo pravilno obnašati in jo spoštovati.
Predavanja, diskusije in referate so pripravili predstavniki različnih držav z različnih področij. Govorilo se je o poklicu organista, o cerkvenem pomenu orgel, o modernih postavitvah in predstavitvah inštrumenta, o poučevanju in o pravicah orgel. Predstavili so tudi nekaj eksperimentalnih orgel. Na primer orgle, na katerih s pomočjo uteži ali vzmeti dinamično uravnavamo pritisk v sapnici, trdoto tipk in posledično glasnost; in četrttonske orgle, kjer so nad klasičnimi manualnimi tipkami še manjše tipke, na katere igramo vmesne tone.
Ob prihodu je vsak udeleženec prejel knjigo, v kateri so popisana stanja orgel, njihove uporabe in izobraževanja v posameznih državah Evrope. Iz več kot tridesetih držav so zbrani številčni podatki in kratki opisi. Slovenski del je prispeval dr. Edo Škulj. Namen simpozija je bil tudi predstavitev izbranih podatkovnih baz, med njimi slovenski ARSORS. Zbirko podatkov o orgelski umetnosti v Sloveniji smo predstavili vsem udeležencem, podrobno pa strokovnjakom, ki so s podobnimi bazami v svojih državah že popisali ali pričeli s popisovanjem orgel. Najbolj obsežno podatkovno bazo ima Švedska, katere predstavnik je bil Paul Peeters. Marco Brandazza nam je prestavil švicarsko bazo, seznanili pa smo se tudi z Nizozemskimi in Danskimi podatki. Slovensko digitalno zbirko sva predstavila z Jurijem Dobravcem. Obiskovalcem sva na računalniku pokazala seznam orgel, zemljevid, katalog z zvočnimi slikami in orglarje, ki so in delujejo na Slovenskem. Poleg tega je bil v dvorani razstavljen pano, ki bo v prihodnjih mesecih na voljo slovenskim glasbenim šolam kot promocija kraljice inštrumentov v besedi in sliki. Najino udeležbo je denarno delno podprlo Ministrstvo za kulturo.
Simpozij je dogajanje popestril z mnogimi koncerti v vseh večjih cerkvah in dvoranah v Zürichu. Še posebej zanimiv je bil koncert, kjer so trije organisti izvajali in medsebojno komentirali interpretacije Lisztov Preludij in fugo na temo B-A-C-H. Delo smo tako slišali šestkrat v večeru. Najprej trikrat Preludij, nato trikrat Fugo in nazadnje še trikrat celo skladbo. V okviru simpozija se je odvila še Züriška orgelska noč s koncerti do jutra in
orgelski pohod skozi staro mesto, kjer smo v štirih večjih cerkvah prisluhnili kratkim predstavitvam orgel v besedi in glasbi. Pestro štiridnevno dogajanje se je zaključilo s koncertom za orgle in orkester v Tonhalle, kjer mogočne orgle stojijo že 20 let, a so v vsej njihovi zgodovini izvedli šele tri samostojne orgelske koncerte. Zaključek simpozija nam je prinesel nova spoznanja in vprašanja o orgelski kulturi in prihodnosti le te.
orgelski pohod skozi staro mesto, kjer smo v štirih večjih cerkvah prisluhnili kratkim predstavitvam orgel v besedi in glasbi. Pestro štiridnevno dogajanje se je zaključilo s koncertom za orgle in orkester v Tonhalle, kjer mogočne orgle stojijo že 20 let, a so v vsej njihovi zgodovini izvedli šele tri samostojne orgelske koncerte. Zaključek simpozija nam je prinesel nova spoznanja in vprašanja o orgelski kulturi in prihodnosti le te.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.